Dilema Lyrics

V mestu sanj ki jih nihče ne sanja

Se klanjaš v zahvalo te uči obžalovanja

Ko poganjaš korenine, v ta nerodovitna tla

Za trenutek miline, ampak sreča bo hitro šla

Ko več ne čutiš tišine, četudi zmeraj ti sledi

V vse nebesne smeri, izgubljena vera v ljudi

Zdelan do kosti, sameva ker ne najde povezave

Praznina zeva, težke so težav polne glave

Le da zdrav in ploden ostaneš, ta boj za obstanek

Ko mrhovinar mane si roke za tvoje organe

Obsojen na plamen, gorijo na grmadi ko pogani

O pravici, ko predavaš matematiko podgani

Mi smo s takimi obdani, in začuda še stojimo

Lačen kruha, da dvanajst ur truda za drobtino

V to pofukano rutino, ki krivi nam hrbtenice

Mi smo tukaj da živimo, ne da vi na nas živite

Dnevna dilema, če je bolje da izginem

Obkoljen s temi sencami, platonove votline

Odmislim bolečine, ko ne morem iz globine

In pretvorim to v gorivo, samo volja še drži me

Večna dilema, če je bolje da preminem

Obsojen na depresijo panonske kotline

Odložim kar teži me, ko ne morem iz globine

In pretvorim to v strelivo samo gobeč še drži me

Še drži me

Nad gladino, mi smo splavali v plitvino

In premagali ovire ko ste stavili na plimo

Da vzpostavimo režim, ko se dim razkadi in prah poleže

Če želiš rezino kruha, gladko režem

Radoveden, kje je ped zemlje, kjer se lahko vsedem

Tu še leč nemreš, in če ti ne ješ boš sam pojeden

Ko vam postrežem le surovo resnico

Še vedno isti šit bi spito, če bi dobo sedmico

Na soci sn isto, človek tisočstotih poklicov

Pa delam toti šit, dok me niso strosli čez britof

Ne prosim za milost, ker prostovolno hodim po rezilu

Če pozdravim kogar domorodci gonijo v preziru

Vodijo v prepiru, v resnici sami sebi sodite

Zgodbice na papiru, laži si ponovite

Samo sebi škodite, ko blodite po stranpoteh

Vase prepričani, sabo nosite ta strah v očeh

Dnevna dilema, če je bolje da izginem

Obkoljen s temi sencami, platonove votline

Odmislim bolečine, ko ne morem iz globine

In pretvorim to v gorivo, samo volja še drži me

Večna dilema, če je bolje da preminem

Obsojen na depresijo panonske kotline

Odložim kar teži me, ko ne morem iz globine

In pretvorim to v strelivo samo gobeč še drži me