Dar govora Lyrics

Dolgo pričakovani debi, da se predramite vsi

V tej razpravi, obelodanim kdo je pravi MC

Ko tak mladi stremim, k temu da zrušim stari režim

Med razprodanimi, edini ki v naravi živim

Pred ostalimi, stojim na idealih intelekta

In možganskih celicah, ki vam jih palim od začetka

Ne šalim se o spletkah, so nastali v epruvetkah

Mi garali smo, da sekte bi pregnali ven iz etra

Iz povzetka, teh besed potegni nauk

Brez dosežka vrha lestvice, pa veš da mam prav

Ko povsem brez težav, vcepim misli v vrstice

Da bi s tem tebi dal, povod k iskanju resnice

Premišljen, ko pišem, to kar hocem da slišite

Brez kinte, pičke, avta in izbočene mišice

So zložene kitice, kot nitke dnkaja

Prepletene z užitkom obiskanega raja

Z navdihom navdajam, vsakogar ki dovoli mi

Da se zlajam, ko termine po liniji prevajam

Izhajam, iz sebe, ven izdajam kar teži me

Cvetim, s polno paro, ti prodajaš prazne rime

Jaz blestim, kot utrinek, ki nezmožen je ugasnit

Osnovno komuniciranje in vodenje v praksi

Zmožen je pa, marsičesa, s temi peresi

Tok antistresa, seva do oddaljenih nebes

In opeva, prikriti sloves, razvpitih potez

Razodevam, da me boli, kar majo kritiki čez

Za povedat, od dneva, ko se začnem zavedat

Da uspevam, brez podpore kot takšne, dosegam

Kar potrebe, zahtevajo, čez mere jih presegam

Ne sledim simbolom vere, ko zmeren vnjih posegam

Prisegam, na lastne oči in ušesa

Iz česar, črpam vir teh mračnih energij

Ki pretresajo, iz podtalnega obupa

Hook razfukam dosti boljše kot kapitan kljuka

Ozdravim vas strupa, ki pljuje po valovih, tega hrupa

Ko kujejo se novi slogi tukaj

Mnogi še bi dvomili, ko z glavami v luknah

So obsodili na zlom, pa so se motili

Ker sn točno toti lik, ki med miljon stotimi

Namoči stih, v stoodstotni alkohol da poči jih

Z močnimi panči, na sočni substanci

Pa grešite tam, od koder ste nekoč bli natančni

Moj slog renesančni, kot novo rojstvo uma

V relevanci, nano tehnološkega izuma

Ko izločim se, iz analognega šuma

Ker izstopam nad ostalimi iz drobnega razuma

Nad ognjem poguma, me dviga vroči veter

In od dneva ko me slišal je, nikdar ne joče peter

Nočem v eter, hočem podij in množice

Da raztrobim, kam v tej zablodi jih vodite

Obsodim, ovce na tisočletno izgnanstvo

Na dan ko, mesija dobi istovetno poslanstvo

Poznam pot, tako prebrodim, vse ovire

Brez da stranpoti obiram, ker me vodi tok izviren

Nemiren, kot vode teh brzic, brez izbire

Pa derem čez slapove in vrtince domišlije

Teh vrstic, ko izlijem jih na list, oživijo

V resnici smilijo se mi MCji, ki ne doživijo

Kar doživljam, s to vizijo, ko mnogi spijo

Na kakovosti, zgolj mižijo v zmoteni razsodnosti

Ko folk deli ugodnosti, jaz si višam ceno skoz sposobnosti

Da utišam sceno - zvok podobnosti

Bog v podrobnostih, prebiva nedostopen

Miselno odsoten, da se zdi vam mizantrop

Neodločen, o tem če bi vam dal kar hočete

Spoznal dar govora in vsak dan tolče ven

Flow skaljen kot jeklo katane

Nastane v plamenih tega pekla izbranec

Poreklo balkanec, vrhunsko vino toči, od

Betlehema do Ljubljane, kimajo navzoči po

Taktu, logično, spontano in naravno

Z melodično predstavo, se proslavo enostavno

Znamo, kar je glavno, imamo komptence

Jebeš slavo, ko zmagam, brez prave konkurence

Za lastno zabavo, ko spravim vas pod sence

Dejanskih titanov, pisalnosti slovenske